Categories
Objave v medijih

Mariborski kavč festival v medijih

Od 8. do 10. februarja 2020 smo v Mariboru v organizaciji KD Matita, ZIZ, Radia MARŠ in Lutkovnega gledališča Maribor gostili Kavč festival.

O festivalu se je poročalo takole:

Mariborinfo, 8. 2. 2020

Radio Maribor, 7. 2. 2020

STA, 8. 2. 2020

Večer, 9. 2. 2020

 

Subkulturni Kavč festival letos prvič tudi v Mariboru

 

V Mariboru od danes subkulturni Kavč festival – umetnost kar v domači spalnici

 

Začenja se Kavč festival

 

 

 

 

Categories
Novice Objave v medijih

O Kavč festivalu v oddaji Dobro jutro – Dober dan iz Maribora

KAVČ FESTIVAL

Od osmega do desetega februarja bo tudi v Mariboru potekal Kavč Festival. Kako poteka, kdo so nastopajoči in kako lahko tudi tvoje stanovanje postane prizorišče festivala je mariborska ekipa oddaje Dobro jutro – Dober dan iz Maribora povprašala organizatorje  ZIZo Barbaro Polajnar in gostiteljico Niko Bezeljak.

 

Spremljajte nas, saj bomo kmalu objavili program prvega Kavč festivala v Mariboru.

Vabljeni k ogledu prispevka!




Categories
Objave v medijih

Calais, Calais v medijih

Urad vlade RS za komuniciranje, 21. 10. 2019

DELO, 26. 10. 2019

mlad.si, 5. 11. 2019

Categories
Objave v medijih

Radio MARŠ, pogovor z režiserjem predstave Calais, Calais

Vabljeni k poslušanju pogovora z Jašo Jenullom, ki ga je pripravil in posnel Radio MARŠ.

Izhodišče predstave Calais, Calais so dnevniški zapiski aktivistke, ki v času največjega pritiska begunske krize sodeluje v sistematični pomoči prebeglim, ki iščejo varnost, iščejo jutri, iščejo Anglijo. O predstavi sami, umeščanju problematike v umetniški kontekst, relevantnosti teatra kot družbenokritičnega medija z režiserjem predstave, Jašo Jenullom.

Kolektiv ZIZ in Pekarna Magdalenske mreže
Calais, Calais

Režija: Jaša Jenull
Dramaturgija: Urša Adamič
Igrajo: Barbara Polajnar, Tomaž Podbevšek, Anastazija Leščak

 

http://www.radiomars.si/info/odprti-termin/calais-calais-pogovor-z-reziserjem-jaso-jenullom

Categories
Objave v medijih

Javni odgovor na prispevek Antiteza “mariborske” “alternativne” uprizoritvene scene (avtor Matevž Hrženjak)

Spoštovani g. Hrženjak,

ZIZ je 20. aprila 2019 že šestič zapored priredil Gala podelitev ZIZ nagrad. Prireditev želi preizpraševati pozicijo alternativne gledališke produkcije v Mestni občini Maribor, ki se za redno in raznoliko produkcijo, s katero bi aktivno doprinesla tako h kulturnemu dogajanju v Mariboru kot k izobraževanju gledališke publike, bori kljub omejenim produkcijskim zmožnostim in pomanjkanju primernih uprizoritvenih prostorov. Ob pogledu na leto, ki je preteklo od prejšnje podelitve, lahko boj označimo vsaj za vedno vidnejši, če že ne uspešnejši. Alternativna produkcija namreč v večini vsaj ohranja, v mnogih primerih pa razširja svoj program, odpira nove vsebine in uprizoritvene forme, vključuje vedno večji krog ustvarjalk_cev, ter dosega vedno bolj raznoliko in številčnejšo publiko.

Na vsakoaprilski gala prireditvi ZIZ podeljuje ZIZ nagrade, kot ste zapisali tudi sami, zaslužnim in najboljšim ustvarjalkam_cem na mariborski alternativni uprizoritveni sceni. Nagrade so podeljene v skladu z mnenjem ZIZa, zato si na pleča ne prtamo bremena oznak ”strokovne” žirije ali komisije, ki bi od nas zahtevale ustrezanje dozdevnim standardom za doseganje same strokovnosti – nenazadnje so prav ti in takšni standardi del preizpraševanja pozicij uveljavljene ter alternativne kulture, odnosa med njima in odnosa do vsake posamezno, nenazadnje pa tudi umetniškega ustvarjanja samega.

Kljub temu pa naše mnenje želimo izoblikovati korektno, prav tako korektno podeliti nagrade najbolj zaslužnim akterkam_jem, ter prek podeljevanja legitimno priznati predstave, performanse in produkcijo kot vredne pozornosti javnosti, aplavzov ter seveda podpore za nadaljnji razvoj in udejstvovanje. Vašemu spraševanju o neogledanih predstavah tako lahko podamo odgovor: ZIZ (in ne ”strokovna” ali strokovna žirija) si je vse nominirane predstave in uprizoritve ogledal ter skupaj z mnenji ožjih sodelavk_cev izoblikoval seznam nominiranih ter nagrajenih.

            ZIZ želi s svojim delovanjem na mariborski alternativni uprizoritveni sceni le-to podpirati in jo soustvarjati, tudi z vsakoletno podelitvijo nagrad. Vaša trditev, da so bile nagrade v večini podeljene ”ne-tako-zelo alternativnim ljubljanskim ustvarjalkam_cem”, ni upravičena. Ob koncu izjave lahko na seznamu kategorij, nominacij in nagrad preverite, da so vse namenjene produktom mariborske alternativne uprizoritvene scene. Tudi v primeru, da Vaš komentar o ne-mariborskosti nominiranih in nagrajenih ni ciljal na produkcijo, marveč na, če se tako izrazimo, ”geografsko poreklo” in naslove stalnih prebivališč prejemnic_kov nagrad, le-te v večini ne romajo v prestolnico. Takšen kriterij pa bi zahteval tudi revizijo vseh nominacij, saj na mariborski uprizoritveni sceni ustvarjamo in delujemo ustvarjalke_ci iz različnih krajev in regij. Kriterij, ki ga kot smiselnega pri podeljevanju nominacij in nagrad jemlje ZIZ, je torej prvi – produkcija uprizoritve, njena izvedba ter delovanje ustvarjalk_cev v Mariboru, na mariborski alternativni uprizoritveni sceni.

            Gala podelitev ZIZ nagrad preizprašuje pozicijo alternativne uprizoritvene produkcije v Mariboru, vsakoletno pa daje priložnost, da preizprašujemo tudi alternativnost samo – kje je, kje jo želimo ter koliko, komu je namenjena, kakšna je. ZIZ si ne pridržuje pravice določati kakšna naj bo mariborska alternativna uprizoritvena produkcija, kaj mora početi in česa ne sme, kdo sme sodelovati v njej in komu je to prepovedano. Pojem alternative je širok, in na vprašanje: ”Kdo je alternativka_ec?” je možno odgovoriti na več načinov. ZIZ izbira odgovor, za katerega menimo, da je vključujoč, predvsem pa korekten. V skladu z njim delujemo, se povezujemo s soustvarjalci_kami ter prirejamo vsakoletno Gala podelitev ZIZ nagrad. Verjamemo, da smo skupaj močnejše_i, in da se, kljub razhajanjih v tehnikah, kreativnih procesih, izkušnjah in vsebinah, ustvarjalke_ci na mariborski alternativni uprizoritveni sceni lahko povezujemo, da se moramo povezovati – za mariborsko alternativno uprizoritveno sceno, ki ji pripadamo. V tem duhu poskušamo združevati vse prej omenjene, ne glede na njihova ustvarjalna ozadja in izkušnje, ki lahko botrujejo razhajanjem v načinih in vsebinah uprizarjanja.

            V prejšnjem letu je Gala podelitev ZIZ nagrad prvič doživela slavnostne besede – skozi tematiko ”new-agea” sta o alternativni uprizoritveni sceni Maribora spregovorila Uroš Kaurin in Vito Weiss, uveljavljeni imeni slovenske gledališke umetnosti in prejemnika Borštnikove nagrade za igro v letu 2018. Letošnji slavnostni govornik je bil prav tako uveljavljen mariborski igralec, Jurij Drevenšek. Tako kot v prejšnjem letu je prošnjo za slavnostne besede pospremila zgolj tema prireditve, letos prekarnost. Besede so torej njegove, v ozadju ni nikakršnega zapovedovanja, nareka ali cenzure. Od 19. marca, ko je bilo ime slavnostnega govorca prvič javno omenjeno, pa do same prireditve ni bila na ZIZ naslovljena nobena kritika, nikakršen pomislek ali mnenje, da je Drevenšku prostor ponujen neutemeljeno, da je njegova vloga v prireditvi sporna ali neprimerna. Vašo kritiko ”ponujanja prostora za modrovanja” zato vidimo kot zapoznelo v svojem namenu neodobravanja Drevenška kot slavnostnega govornika, ter jo kot tako lahko interpretiramo kot napad na slamnato ženo, ki je kriva nepozornosti, saj je mnenje govornika ušlo (po vašem mnenju potrebni) cenzuri.

Govor slavnostnega govornika ne odraža mnenja ZIZa. Kljub temu pa se ZIZ ne more strinjati z Vašim izvzemanjem citatov iz konteksta ter posploševanjem govora na ”oster in sramoten obračun z mladimi mariborskimi ustvarjalci_kami”. Prav tako kot uvodni citat vašega prispevka nakazuje direktno napadanje, pa lahko citat vira, ki ga tudi sami navajate, poda kontrastno drugačno sliko: ”(Drevenšek je zbrane pozval, da) kljub temu, da »domačim kulturnikom ni postlano z rožicami,« tovrstne dogodke izkoristijo za pozitivna sporočila. »Slavimo raje dogodke, kot je ta festival, ki se pojavijo iz ničesar in dokazujejo, da se stvari da spremeniti.«”

Čeprav se ZIZ z Drevenškovimi besedami ne strinja v celoti, pa se vsekakor strinja z njegovim pozivom k doseganju čim širše publike s svojim delovanjem. V letošnjem letu je ZIZ tako organiziral tudi ZIZ festival – brez dodatnega financiranja, s prostorsko podporo soorganizatorjev GT22, Momenta Maribor in Narodnega doma, s prostovoljnim angažmajem organizacijske ekipe ter z nastopajočimi, ki so bile_i pripravljene_i nastopiti za izkupiček prostovoljnih prispevkov za ogled predstave. ZIZ je vsem globoko hvaležen za njihov trud in doprinos. Festival namreč lahko, kljub možnostim za napredovanje, označimo kot uspešno prvo izvedbo, ki lahko v prihodnje ob podpori in financiranju z naslednjimi izvedbami pomaga širiti mariborsko alternativno uprizoritveno sceno tako med publiko in javnostjo, kot tudi med ustvarjalkami_ci. Na prvi ZIZ festival je ZIZ ponosen in je z njim zadovoljen, čeprav je delo, ki je omogočilo njegovo izvedbo, lahko označeno kot v celoti prekarno.

Prekarnost je bila tudi tema letošnje podelitve nagrad. Oziroma, kot zapisano, ne samo podelitve, marveč tudi festivalnega dogajanja. Koncept prireditve, ki ga je zastavil njegov avtor Jan Podbrežnik, ni želel naslavljati zgolj tematike prekarnosti, marveč tudi naš odnos do dotične problematike. Zaradi osebnega izraza se je prireditev tematiki približevala manj očitno, kot je bilo to mogoče zaznati v preteklih izvedbah. A tematika je bila naslovljena in vseprisotna, čeprav morda z večjim ščepcem samoironije kot pa satire. Navsezadnje, kot trdite sami, ”alternativne_i umetnice_ki ustvarjamo praktično zastonj” – čemu potem to sploh počnemo? Zakaj kljub pregorevanju in podplačanosti vedno znova drvimo z glavo skozi zid? Si samo dajemo razlog za zagrenjenost in samo-postavljanje na piedestal ”bolj kakovostne umetnosti od elite”, ali pa je težnja po izražanju in ustvarjanju tako močna, da nas žene v nove uprizoritve? Naj bo razlog želja po izražanju ali hotenje po ustvarjanju drugačnega, ne-ukalupljenega, alternativnega – mariborska alternativna uprizoritvena scena je, tudi z ZIZ prstanom na vseh njej pripadajočih prstancih, živahna kot še nikoli.

Tako 6. Gala podelitev ZIZ nagrad kot 1. ZIZ festival sta po mnenju ZIZa v dobršni meri dosegla svoj namen – dati potrditev in veljavo ustvarjalkam_cem na mariborski alternativni uprizoritveni sceni, ter njeno delovanje približati čim širšemu krogu ljudi. V odzivu prav slednjih je moč zaznati tudi željo po močni, široki lokalni alternativni uprizoritveni produkciji, tudi kot ugovoru provincialnosti slovenske kulture, ki nam jo med drugim v kritiki oporekate. Menimo, da Maribor ima kaj za ponuditi, da ponuja vedno več in vedno kvalitetnejše. V skladu s tem je Gala podelitev ZIZ nagrad v letu 2019 vsekakor drugačna kot v letu 2014. A da bi to spremembo lahko označili za preobrazbo v antitezo, bi bilo potrebno samo-zanikati tudi sam namen podelitve, ki ostaja enak: podpreti alternativno uprizoritveno produkcijo v Mariboru ter ji dati pozornost, ki si jo zasluži.

ZIZ se zahvaljuje za Vaše mnenje ter vas vabi, da tudi v prihodnje z delovanjem, ustvarjanjem in obiskovanjem podpirate mariborsko alternativno uprizoritveno sceno.

Kategorije ZIZ nagrad, nominirane_i ter nagrajene_i v aprilu 2019:

Najboljša produkcijska hiša (Pekarna Magdalenske mreže Maribor, *Moment Maribor*, Društvo Hiša! – Maribor)

Najobetavenejši ustvarjalni kolektiv (*Pihal bo Yugo – produkcija Moment Maribor, Študenteater*)

Najobetavnejši_a režiser_ka (*Domen Šuman, In, predstava bo? – produkcija Moment Maribor, Študenteater*)

Najboljša režija (*Tjaša Črnigoj, Satirikonijada – produkcija Moment Maribor (magistrski projekt Tjaše Črnigoj, producentki Nika Bezeljak in Anja Pirnat)*; Tina Podbevšek, Kristusu ni uspelo, prišel je Marx – produkcija Pekarna Magdalenske mreže Maribor; Ustvarjalna ekipa predstave Živi ali pač umri, Živi ali pač umri – koprodukcija Moment Maribor, Plesna izba Maribor, samozaposlena v kulturi Katja Kosi)

Najobetavnejša_i igralka_ec (*Anastazija Leščak, Kristusu ni uspelo, prišel je Marx – produkcija Pekarna Magdalenske mreže Maribor; Pihal bo Yugo – produkcija Moment Maribor, Študenteater*)

Najboljši_a igralec_ka  (*Rok Kravanja, Satirikonijada – produkcija Moment Maribor*, Tomaž Podbevšek, Kristusu ni uspelo, prišel je Marx – produkcija Pekarna Magdalenske mreže Maribor; Mila Kotnik, In, predstava bo? – produkcija Moment Maribor, Študenteater)

Najboljši performans (*Betina Habjanič, Druga vrsta*, Renato “Rene” Volker – Mozaik jaza, Tom Veber – Realizem je rezerviran za klovne)

Najboljša predstava (*Satirikonijada – produkcija Moment Maribor*; Kristusu ni uspelo, prišel je Marx – produkcija Pekarna Magdalenske mreže Maribor; In, predstava bo? – produkcija Moment Maribor, Študenteater

 

V imenu ZIZ: Jan Podbrežnik, Barbara Polajnar, Anja Koleša

Categories
Objave v medijih

Antiteza “mariborske” “alternativne” uprizoritvene scene

“Nehajte se pritoževati, nehajte fehtariti.”

Jurij Drevenšek v slavnostnem govoru na 6. gala podelitvi ZIZ nagrad

Z zgornjimi besedami je uveljavljeni igralec, pred kratkim še zaposlen v SNG Maribor, v soboto zvečer v Salonu uporabnih umetnosti obračunal z mladimi alternativnimi umetniki, ki ustvarjajo praktično zastonj. Toda pojdimo lepo po vrsti.

Počutje pred začetkom 6. podelitve ZIZ nagrad za najboljše na alternativni uprizoritveni sceni Maribora je bilo dobro. Kolektiv ZIZ je s svojim delovanjem v preteklih letih vseskozi navduševal, saj so v mariborsko kulturno srenjo vnesli izredno svež veter, ki ga je mesto kronično potrebovalo. Dal je prostor novim, mladim, povsem neznanim umetnicam in umetnikom, da so lahko začeli ustvarjati. A kot kaže, se vse dobre stvari res hitro končajo, če parafraziram splošno ljudsko modrost.

Podelitve ZIZ nagrad so bile na svojem začetku satirični odgovor na samozadovoljne in vzvišene “profesionalne” mainstream buržoazne umetnike, ki si, trdno pripojeni na državne jasli, iz leta v leto podeljujejo nagrade za takšne in drugačne “vrhunske” in “odmevne” dosežke, medtem ko se ne zavedajo resničnega stanja slovenske umetnosti in umetnikov. Ne zavedajo se, da večina umetnikov v Sloveniji ustvarja skorajda zastonj, če pa so že deležni pičlega financiranja, se morajo preobraziti še v prave uradnike in pravnike, da zadostijo vsej razpisni birokraciji, ki jim jo nalagajo občine, ministrstva in druge institucije. Toda ta ZIZovska satirična osnova je sčasoma bledela, dokler ni letos povsem izginila. Se je kreatura obrnila proti svoji stvariteljem, ali pa je bilo to nastavljanje ogledala umetniški »eliti« s pomočjo gala ZIZ podelitve zgolj izživljanje frustracij in jeze ZIZ umetniških vodij, ker jih slovenska umetniška in kulturniška buržujska elita ni želela sprejeti medse?

Če je bila lani meja med norčevanjem in satiro ter med iskrenostjo, ki so je bili deležni mariborski alternativni umetniki in umetnice, še vidna, je letos ni bilo več. Prireditev je izgledala, kakor da je kopi-pejst najbolj dolgočasne proslave za dan samostojnosti in enotnosti ali pa najbolj dolgočasne podelitve oskarjev, z nič kaj alternativnima slavnostnim govorcem in glasbeno gostjo, medtem ko so bili dejanski mariborski alternativni ustvarjalci potisnjeni v ozadje – tudi na ta način, da so večino nagrad “strokovne” žirije (za katero se sprašujemo, če je videla vse nominirane predstave in igralce) prejeli ne-tako-zelo-alternativni ustvarjalci iz Ljubljane. Organizatorji so mariborskim alternativcem s tem očitno sporočili, da so zgolj nepomembni umetniki nepomembne province, ki si ne zaslužijo priznanja niti na lastni prireditvi.

Vrhunec večera – slavnostni govor slavnostnega govorca

Za “najboljši” del prireditve je že takoj v uvodu poskrbel igralec Jurij Drevenšek, ki je govorniško priložnost izkoristil za oster in sramoten obračun z mladimi mariborskimi ustvarjalci. Umetnikom, ki so večino leta ustvarjali zastonj ali pa za pičlo plačilo, s katerim niso mogli kriti niti potnih stroškov, kaj šele kakšnega zdravstvenega zavarovanja ali najemnine, je zabičal, naj nehajo jamrati in fehtariti in naj bodo raje “veseli”. Naj nehajo “težiti” občinstvu. Naj nehajo jamrati, da je kultura podhranjena. Naj nehajo stokati, da ni na voljo dovolj sredstev … Z vsemi temi opazkami bi se bilo moč celo strinjali, če bi jih Drevenšek izrekel na kakšni podelitvi Prešernovih nagrad ali Borštnikovem srečanju, kjer bogati buržujski umetniki Drevenškovega tipa resnično jokajo in stokajo, kako jih grda država tako sramotno podplačuje, da si lahko namesto Mercedesa privoščijo zgolj Audija. V kontekstu podelitve ZIZ nagrad pa so bile Drevenškove besede zgolj odurne in nagnusne. Vsekakor pa je njegov vsega obsojanja vreden nastop pokazal, kako velikanski prepad zeva med etabliranimi buržoaznimi kulturniškimi elitneži, ki odmaknjeni od resničnega sveta bivajo v svojem razkošnem balončku, in preostalimi kulturniki, ki, bolj ali manj zastonj, ustvarijo mnogo več veliko bolj kakovostne umetnosti od prej omenjene elite. Ta elita pa za nameček po njih še pljuva in jih ponižuje. Očitno je Drevenškov govor slabo poslušala glavna vodja ZIZ-a Barbara Polajnar, ki je govorcu sicer ponudila prostor za njegova modrovanja, saj je za Večer izjavila: “Letos smo vstopnino lahko ohranili brezplačno, ker so bili ustvarjalci pripravljeni delati le za prostovoljne prispevke. V prihodnje si želimo, da bi bili dostojno plačani za svoje delo.” Od kod pri njej vso jamranje in fehtarjenje? (sarkazem.press)

Šesta gala podelitev ZIZ nagrad za mariborsko alternativno uprizoritveno sceno je bila vsekakor zelo bizarna reč: glavno besedo so dobili “alternativci”; resnični neplačani alternativci, med katere spada tudi večina članov organizatorske ekipe, niso dobili besede, bili so lahko le tarča za ostre kritike in ponižanja, večino nagrad mariborske alternativne uprizoritvene scene pa so organizatorji poslali v Ljubljano …

ZIZ je uspel v kratkem času postati anti-ZIZ, preleviti se je uspel v svojega doppelgängerja, spremeniti se je uspel v svojo antitezo – rečeno heglovsko. Je bila sobotna implozija resnično neizogibna?

Categories
Objave v medijih

Tiskani Večer: Komu ZIZ-prstan?

Prispevek v Večeru, 19. 4. 2019, Klara Avsec
Categories
Objave v medijih

Tiskani Večer: Prstan vsem (alternativnim) gledališčnikom

Prispevek v Večeru, 24. 4. 2019, Klara Avsec
Categories
Objave v medijih

Mestni vestnik: Pionirji političnega gledališča

Festival ZIZ je v štajersko prestolnico prinesel novo zvrst gledališke produkcije, to je t.i. politično gledališče. Namen takšnih predstav je osvetliti in predstaviti občinstvu določeno družbeno tematiko. Po koncu predstave  nastopajoči skupaj z občinstvom ugotovijo, ali je predstava pripomogla k boljšemu ali slabšemu razumevanju problema.

V petek je na Intimnem odru v GT 22 v produkciji Momenta Maribor in izvedbi ŠtudenTeatra potekala predstava z naslovom 108,1 MHz, ki je skušala v obliki radijskega intervjuja predstaviti problematiko veganstva, antifašizma in fašizma. Osrednja lika sta radijski napovedovalec Klemen (Jan Franc Podbrežnik) in aktivistka Anamarija (Anamarija Nađ). Skozi intervju se najprej lotita vprašanja veganstva kot načina prehranjevanja. Klemen Animariji zastavlja vprašanja, ali vegani odrekajo svobodo prehranjevanja ostalim ljudem, ki so vsejedci. Nato mu Anamarija odvrne, da je veganstvo zavzemanje za svobodo vseh živih bitij, tudi živali. Dramski trikotnik doseže svoj vrhunec z debato o boju proti fašizmu, kjer protagonista načneta vprašanje odnosa medijev do beguncev, pri čemer kritično izpostavita, da slednji bistveno več prostora namenijo tistim, ki beguncev ne bi želeli sprejeti in v ta namen podpisujejo peticije, medtem ko antifašističnim aktivistom, ki po mestu lepijo plakate proti podpisu peticije, ne namenijo nikakršne pozornosti. Klemen nato Anamarijo provokativno vpraša, kaj bi naredila, če bi jo osvajal fašist. Ta mu odgovori, da je takšno izkušnjo že imela, gledalcem pa dogajanje slikovito uprizorita Eneja Urnaut in Eva Nađ. Predstava se nato zaključi, ko jo Klemen  vpraša, ali se kot veganka kdaj pregreši. Anamarija nato poje čokolado, ki ni veganska, in zapusti prizorišče intervjuja. S tem dogodkom se predstava zaključi.

ziz_fest_19.4-4
Jan Franc Podbrežnik (levo) in Anamarija Nađ (desno)


Vsekakor lahko rečemo, da performans ŠtudenTeatra odpira prava vprašanja, čeprav tudi avtorji sami priznavajo, da jasnega odgovora na to, kaj je fašizem, ni. Toda to niti ni osnovni cilj njihove predstave, saj želijo spodbuditi mlade, da se politično angažirajo. Po koncu je osrednja igralka Anamarija Nađ izpostavila tudi dejstvo, da so mediji v minulih dneh več poročali o požaru v pariški katedrali Notre-Dame, kot pa o ljudeh, ki se vsakodnevno borijo za preživetje. Za konec lahko zapišemo, da so dogodki, kot je ZIZ Festival, nedvomna popestritev slovenske kulturne scene. Na sončni strani Alp je takšne samorefleksije nedvomno premalo, zato upamo, da bo festival v prihodnjih letih postal tradicionalen.

Primož Soban

https://mestnivestnik.si/2019/04/21/pionirji-politicnega-gledalisca/?fbclid=IwAR2oPXKwb7LmGJ1f2OetgQSA-w5CAw7xCELSY4HpFH6h5B02aZ-EMAoLrc0

Categories
Objave v medijih

Radio MARŠ: 6. Gala podelitev ZIZ nagrad

Jan Podbrežnik • Špedicija • 20. 4. 2019 20:00, 27. 4. 2019 12:00

”Mariborska alternativna uprizoritvena scena še nikoli ni bila tako radijska!” Podelitev nagrad mariborski alternativni gledališki produkciji letos tudi v radijskem prenosu – na 95,9 MHz – in v ponovitvi v soboto, 27. aprila 2019, ob 12. uri. Radio MARŠ kot medijski partner letošnje Gala podelitve ZIZ nagrad nudi zvočno sliko, v živo in v užitek tudi tistim, ki so se naveličali vedno istih frisov, še vedno pa firbcajo, kdo najboljša_i na alter uprizoritveni sceni je tej. Gala podelitev ZIZ nagrad je prireditev, ki jo Kolektiv ZIZ vsako leto aprila prireja z namenom preizpraševanja pozicije alternativne gledališke produkcije v Mestni občini Maribor. Le-ta se za redno in raznoliko produkcijo, s katero bi aktivno doprinesla tako h kulturnemu dogajanju v Mariboru kot k izobraževanju gledališke publike, bori kljub omejenim produkcijskim zmožnostim in pomanjkanju primernih uprizoritvenih prostorov.

Povezovalec: Jan F. Podbrežnik
Glasbena gostja: Urška Gajšt
Slavnostni govorec: Jurij Drevenšek

Kategorije ZIZ nagrad:

– najboljša_i igralka_ec ,
– najobetavnejša_i igralka_ec,
– najboljša produkcijska hiša,
– najobetavnejši ustvarjalni kolektiv,
– najboljša režija,
– najobetavnejši_a režiser_ka,
– najboljši performans,
– najboljša predstava.

Poleg ZIZ nagrad bo podeljen tudi ZIZ prstan za pomemben doprinos k oblikovanju alternativne uprizoritvene scene v Mariboru.

http://www.radiomars.si/spedicija/prenos-6-gala-podelitve-ziz-nagrad