ZIZ festival

Slaba družba

avtorski projekt Vita Weisa

Vito Weis, ena najbolj prepoznavnih igralskih prezenc, ki brezkompromisno stopa pred občinstvo, je udaril s samostojnim avtorskim prvencem. A ga je pri snovanju presenetila nenadnost pandemije in porušila vse zamisli in nastavke. Porušila je avtorjev ustvarjalni (ne)mir in pristop, saj je ne nazadnje do temeljev zamajala prav vsa pravila človekovega delovanja, tudi umetniškega, obenem pa razprla nova, neznana obzorja in možnost za drugačne premisleke. Z izolacijo je prinesla tudi izjemno močno psihično negotovost in … novo družbo. Naenkrat smo ostali sami, sami s seboj.

Slaba družba je tako čisti odlitek duha časa, ki krvavo potrebuje gledalce. Odlitek, oluščen besed in malone vseh odrskih iluzij, a vendarle polnokrvna gledališka izkušnja. Odlitek, ki se gledalcu ne vsiljuje, a mu ponudi »mnogobarvno« jukstapozicijo gledaliških slik, s katerimi se avtor dotakne številnih žgočih vprašanj trenutka, ki ga živimo. Hkrati pa začinjeno z glasbo iz nekih drugih časov, časov neke druge epidemije.

Svetovanje za režijo: Žiga Divjak

Svetovanje za gib: Nina Pertot Weis

Svetovanje za glasbo in oblikovanje zvoka: Tomaž Grom

Dramaturško svetovanje in pomoč pri konceptu: Žiga Divjak, Nina Pertot Weis, Tomaž Grom

Oblikovanje luči: Vito Weis, Igor Remeta

Vodja tehnike: Igor Remeta

SPOLs/zKE ZADEVE so artivističen projekt, ki se ukvarja z vprašanjem, kako se vzpostavlja

spol in z njim povezano spolno nasilje. Če se strinjamo s trditvijo, da spol ni izključno

biološko determiniran, temveč je performativen, to pomeni, da se nekega spola ne rodimo,

temveč nekega spola postanemo s ponavljanjem dejanj, ki jih družba pripisuje določenemu

spolu. Iz tega izhaja, da je pravilno uprizarjanje spola v družbi nagrajeno, nepravilno pa

sankcionirano. V kapitalistični družbi, kjer se za voljo reprodukcije delovne sile in ohranjanja

delitve dela priznava izključno moški ali ženski spol, kjer je prvi obravnavan kot hranitelj,

drugi pa kot neplačan gospodinjski delavec, nastajajo med drugim tudi pogoji za nasilje ter

njegovo reproduciranje in ohranjanje, tako na strukturni kot tudi na individualni ravni. Kaj so

vzroki za spolno nasilje in zakaj družba določene oblike nasilja tolerira?

Gledališka predstava združuje kombinacijo videa in igre ter na humoren način prikazuje

problematiko spolno normirane družbe in spolnega nasilja.

Igrata: Anastazija Leščak in Tomaž Podbevšek

Režija in scenarij: Tomaž Podbevšek

Direktor fotografije: Jakob Vogrinec

Montaža videov: Jakob Vogrinec in Špela Kežmah

Sodelujoči: Matevž Hrženjak, Sašo Kornet, Nejc Kovač, Juan Moreno Moreno, Tina

Podbevšek, Aleksander Satler, Dia Vulva

Scenografija, kostumografija in oblikovanje maske: Nina Šulin

Oblikovanje luči in zvoka: Sašo Kornet in Jakob Vogrinec

Koreografija: Matic Ačko

Produkcija: Hiša! društvo za ljudi in prostore, so. p.

Soorganizacija: Narodni dom Maribor, Pekarna Magdalenske mreže

KUD Banda Ferdamana pošilja svoje Bandine Babe, da razvozlajo lažnive skrivnosti. V detektivki, ki jo ustvarja publika, bodo ljubezen, prijateljstvo in zamere razdrle vse vezi. No, saj v resnici se ne bojo. Ali pač …?

Pri improvizacijskem gledališču se prizori ustvarjajo na podlagi predlogov publike. Vse, kar vidite, nastane pred vami brez v naprej pripravljenega scenarija.

Zločin bo določen na kraju kaznivega dejanja, prav tako pa tudi storilka.

Katera od njih je zmožna nekega tako nečistega, zlohotnega, škodoželjnega, groznega, brutalnega,

nemoralnega, družbeno spornega, ostudnega, zlega, grešnega, satanskega, nizkotnega dejanja, ki ste ga vi, draga publika, določili.

Pred ogledom se posvetujte s prijateljem ob hladnem kozarcu piva ali vina oz. s kolegom, s katerim si boste ogledali predstavo.

V primeru trebušnih bolečin zaradi preobilice smeha, se obrnite na ZIZ. Možni neželeni učinki: zasvojenost z improm. Priporočeno zdravljenje: obisk Bandinih družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, Tik Tok), sledenje Bandinim stranem in obisk Bandinih dogodkov.

Nastopajoče: Nika Gamser, Danijela Brečko, Mojca Frim, Eva Štingl, Metka Zadravec

Produkcija: KUD Banda Ferdamana

0 = zlato

Zlato = 0

0 in 1 = podatek

Podatek je zlato

In zlato je gnoj

Živimo v informacijski dobi. Informacije so novo zlato. In kdor nadzoruje informacije, v rokah drži zlato. Analize človeškega razmišljanja in vedenja nam kažejo, da ljudje nismo tako racionalni, kot bi si želeli, tehnološki razvoj pa nam je vsem v roke potisnil tehnološki megafon.

Kdaj postanejo novice fejk? Kdo si jih sploh želi? Zakaj sovražimo greh, grešnike pa povzdigujemo? Zakaj ne obstaja trg lažnih novic o sadju in zelenjavi?

Avtorska predstava z razmislekom o medijih, poročanju in manipulacijah ponuja v gledališki ovoj zavit paket informacij. Občinstvo mora resnico od gnilega ločiti samo.

Predstava je del širšega evropskega projekta EYE-Net.

Avtorice_ji in perfomerke_ji: Alja Jeršič, Davorin Juhart, Timotej Kresnik, David Marn, Jan Podbrežnik, Nina Slanič, Kaja Vajdetič

Mentorica: Barbara Polajnar

Finančna podpora: Program Evropa za državljane, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Mestna občina Maribor

Zahvala: ZPM Maribor

Osrednja platforma predstave je komunistično gibanje v Mariboru, kjer gledalke_ci pridejo v stik z mariborskimi aktivistkami_ti, kasnejšimi narodnimi heroji_njami. Dogajanje je postavljeno v nestabilni čas poznih tridesetih let, ko so Jugoslavijo pretresali mednacionalni

spori, v bližnji soseščini pa je že zavladal nacifašizem, ki se je leto za letom, kakor temna senca, bližal Jugoslaviji.

Predstava gledalke_ce popelje v čas odraščanja, šolanja in političnega delovanja Slave Klavore ter njenih tovarišic_ev. Skupina izobraženih in izurjenih komunistk_ov ter mladih

skojevk_cev je postala pomemben vir navdiha za upor, kajti z izdelanim programom, organizacijo in vizijo so komunistke_ti predstavljale_i alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Z začetkom vojne so komunistke_i bile_i edine_i, ki so v ilegali nadaljevale_i svoje aktivnosti. Niso se predale_i in priznale_i nacistične okupacije. Začel se je boj. Začela se je revolucija.

Usmrčena pri komaj dvajsetih letih je Slava Klavora postala simbol poguma in upora slovenskega partizanstva. Letos obeležujemo 100-letnico njenega rojstva in 80-letnico njene usmrtitve.

Predstava je prejela nagrado matiček za najboljšo predstavo v celoti (Linhartovo srečanje).

Igrajo: Davorin Juhart, Anastazija Leščak, Nina Slanič, Tomaž Podbevšek, Tina Podbevšek

Režiser: Viktor Hrvatin Meglič

Scenografija in kostumografija: Nina Šulin

Projekcija: Vita Kolar

Produkcija: Pekarna Magdalenske mreže Maribor

Soorganizacija: Narodni dom Maribor, Radio Marš, Muzej narodne osvoboditve Maribor,

Združenje borcev za vrednote NOB

Hvala tudi Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor.

Kresničke sta konceptualni-pank-družbenokritični-satiričnocinični-twopeople band. Tako kot kresnice s svojo razžarjeno zadnjo platjo razsvetljujejo poletne noči nočnim vandrovcem, tako tudi Kresničke z glasbo in nekajbesednimi besedili nizata hit za hitom.

“Soseda mi najeda”, “Valuk” “Socialistič’n drek”, “Demokracija”, “Haludovo “ in “Ratas!! so zgolj najbolj všečni v množici hitov.

Kresničke sta: Anja Bezlova, Goran Završnik

Gala podelitev ZIZ nagrad

Post-festivalsko druženje ali pogovor ob prigrizkih v Isabelli na poštni.

Se vidimo ob 13h!

Mikronasilje v partnerskih odnosih je vse preveč normalizirano, predvsem pa se o njem veliko premalo govori. Forumska predstava Dovolj! spregovori o mikronasilju nad ženskami v njihovih najbolj intimnih odnosih. Odpira prostor za debato o nečem, kar je patriarhalna družba normalizirala celo v očeh premnogih žensk, ter spodbuja zaprte oči, naj se odprejo.

Igrajo: Alja Jeršič Mesarič, Nuša Komplet Peperko, Hanna Szentpeteri, David Marn, Anuša Kodelja, Milan Djakovič, Neja Tekavec

Organizatorska ekipa: Alja Jeršič Mesarič, Nuša Komplet Peperko, Hanna Szentpeteri

Organizator: Društvo ZIZ (v sklopu mednarodnega projekta Rehearsal for life)

Soorganizator: KUD Transformator

Avtorica fotografije: Nina Slanič; edit. Nuša Komplet Peperko